SAVO MIKLUŽ JE ODŠEL ZA VEDNO

Čeprav smo nekateri pričakovali, a vendar upali, da se to še ne bo zgodilo, je žal prišel za Savota čas, ko se je moral v 86-em letu za vedno posloviti od družine in prijateljev.
Savo je bil človek malo besed in velikih dejanj. Nikoli se ni umikal v ozadje, ampak je vedno korakal v prvih vrstah skozi življenje.  Poleg svojega poklicnega dela je vedno našel čas za volonterska dela v raznih društvih. Tako je zašel tudi med članstvo Avto-moto Gorica. Poleg Romana Klančiča in Bojana Ožbolta, je postal eden od treh nosilnih stebrov društva, še posebej na področju športa. Prišel je ravno v trenutku, ko je društvo take ljudi najbolj potrebovalo. V času, ko so znane motorne dirke po ulicah Nove Gorice prebile republiški okvir in posegle v mednarodni prostor. Že pri drugi mednarodni dirki leta 1969 je prevzel funkcijo pomočnika direktorja dirke in naslednje leto, direktorja. Te odgovorne naloge je opravil strokovno in z vso odgovornostjo.
Prispevek Savota k uspehu in kvaliteti dirk je bil neprecenljiv. Z uspešno organizacijo motornih dirk je rasel tudi ugled mesta Nove Gorice. Tekmovalci so bili navdušeni nad organizacijo in nad mestom. Vsako leto je prebivalstvo, z obeh strani meje, nestrpno pričakovalo ta največji športni dogodek na Goriškem. Na zadnji dirki za NAGRADO NOVE GORICE leta 1971, so sodelovali tekmovalci iz vseh petih celin, ki so navdušili skoraj 30.000 gledalci. Brez nesebičnega doprinosa Savota, takega uspeha zagotovo ne bi bilo. Žal so tragični dogodki 1972 leta v Škofji Loki, prekinili tovrstna tekmovanja v Sloveniji. Čeprav ni bilo nobene prepovedi, so se društva, ki so organizirala motorne dirke, znašla v slepi ulici, iz katere so iskala izhod vsaka po svoje .
Avto-moto društvo Gorica se je odločilo za karting. In tudi tukaj je bil Savo na čelu ekipe, ki je organizirala ta tekmovanja. Pri Avto-moto društvu Gorica so nastajale nove zvrsti avto moto športa. Prihajali so novi tekmovalci in nove generacije športnih funkcionarjev. Do vseh teh dejavnosti, mladih in manj mladih tekmovalcev ter športnih funkcionarjev, je imel Savo pozitiven odnos in se je med njimi dobro počutil .
Toda ni se posvečal samo športu in bilo bi narobe, če ne bi omenili njegovo dolgoletno predsedovanje Avto-moto društvu Gorica s kratkimi prekinitvam. Zato so k uspešnem delovanju društva na vzgojnem in izobraževalnem področju, brez dvoma pomagale pozitivne odločitve, ki jih je sprejemal upravni odbor društva pod njegovim vodstvom.
Toda Savo, mož pokončnega in vedrega duha, se ni mogel upreti zakonu narave. Ni mogel ustaviti prihajajočih let, ki sicer prinašajo vedno nove in nove izkušnje, a neusmiljeno odnašajo telesne moči in  zdravje, ter kopičijo bolezni. In prišel je čas, ko je moral, zaradi zdravstvenih razlogov, odložiti funkcijo predsednika Avto-moto društva in jo prenesti na mlajši rod. Vendar za sabo le ni mogel zapreti vrat , saj ga je društvo spremljalo več kot pol življenja, zato je ostal doživljenjski častni predsednik društva.
Žal je prišel tudi trenutek, ko se je moral posloviti od tako pestrega in ustvarjalnega življenja in oditi za vedno. V sredo 3. septembra je v jutranjih urah zadnjič zaprl oči in tiho odšel. Zagotovo bo ostal v srcih nas, ki smo ga poznali in z njim sodelovali. Prav tako bo za njim ostala boleča praznina. Z njegovim odhodom, je odšel še zadnji nosilni steber cestno hitrostnih motornih dirk na ulicah Nove Gorice. Od njega smo se poslovili na njegovem domu v Goriških brdih v nedeljo dne 7. septembra 2014.
V imenu  upravnega odbora Avto-moto društva Gorica, zaposlenih v društvu, športnih delavcev , tekmovalcev in članstva, izrekam vsem članom družine iskreno sožalje.
Savotu pa želim, v imenu vseh, večni mir in pokoj.
 
IVO LEBAN